(Dobrodošli v Soapbox , prostor, kjer postanemo glasni, žilavi in samozavestni glede nečesa, kar nas zelo veseli ... ali nas navdaja z nepopisnim besom. V tej izdaji: tema rasnega izbrisa v Ljubljani Duh v lupini . )
Akcija v živo Duh v lupini je bilo oko viharjev polemik že od samega začetka. Obtožen je bil beljenja zaradi vloge Scarlett Johansson za protagonista franšize, majorja Motoka Kusanagija, pa tudi globoko neprijetne govorice da je bil CGI uporabljen za spreminjanje videza igralca, da bi 'preusmeril [njihovo] narodnost'. Prihajajo podobni spori ( Doktor Strange , Železna pest ) in diskusija , pogovor okoli njega (argumenti, da film govori sam zase, ko gre za polemiko o oddaji, da so vizualni elementi filma dovolj zaslužni, da ne upoštevajo težav, ki so mu lastne), se zdi samo bolj gluh, še posebej glede na to, kako se te težave nalagajo .
Spoilerji naprej.
Glavna vprašanja
V tem času ste verjetno že videli film ali že slišali, kaj je 'zasuk'. V primeru, da niste: Scarlett Johansson igra majorko Miro Killian, menda prvo tovrstno kot kiborga s človeškimi možgani in robotskim telesom. Ko film napreduje, začne doživljati 'napake', ki namigujejo na njeno preteklo življenje. Odkrije, da je v resnici Motoko Kusanagi, mlada Japonka, ki je pobegnila od doma in jo je nato ugrabila Hanka Robotics. To se razkrije v zaporedju, v katerem spozna Motokovo mamo, ki jo igra Kaori Momoi, film pa se konča z obema na grobu Kusanagija, ko ji Mira reče, da ji ni treba več žaliti, in trdi, da je njena identiteta preprosto 'Major'. Tudi tam je dvojni udarec, saj se Kuze, lik Michaela Pitta, izkaže za še en primer japonskih možganov v belem telesu. (Nekoč je bil 'Hideo', kot je bilo razkrito, ko sta z Miro našla svoja 'izvirna' imena, vklesana v angleščini v lesen drog.)
Dejstvo, da ta preobrazba obstaja, bolj kot karkoli drugega kaže na to, da so se ustvarjalci filma nekoliko zavedali, da je to problem. To pa postavlja vprašanje, zakaj zgodba ni bila niti prilagojena, da bi Major takoj pobegnil, niti se je poglobila v identitetno politiko takšne spremembe. Zadnji primer nečesa izrecno podobnega, kar se mi zdi, je zlobnik v Umri še en dan, v katerem severnokorejski vojak opravi obsežno operacijo, da bi postal belec. Tudi to razkrije, da pristane kot svinčeni balon, čeprav je neraziskana posledica jasnejša: lažje je bilo obiti se kot bel moški. Najboljši argument, za katerega je mogoče trditi Duh v lupini je, da nihče ne bi prepoznal Motoko po posegu, a tudi takrat to ni prepričljivo. Navsezadnje si vsi Azijci niso podobni.
Izrecno je jasno, da je bil Kusanagi Japonec, kar meče Johanssonovi komentarji o iskanju njenega identitetnega lika neresnično. Ko Mira odkrije Motoko, je razkritje le še en trenutek, preden se odloči, da se bo raje imenovala 'Major'. Med njeno dediščino in nekdanjo politiko ni nobenega usklajevanja z njenim sedanjim delom in novim videzom, kar je že lahka kljuka za obsežnejšo razpravo, saj so zahodni lepotni standardi na vzhodu vseprisotni - plastična kirurgija je v vzhodni Aziji norma, zlasti pri namen uskladitve z zahodnimi standardi. Ženske vekam dodajo gube, spremenijo pobočje nosu, celo obrijejo kost z lobanj, da spremenijo črte brade. Potem je tu še dejstvo, da se identiteta Kusanagi kljub temu, da je bistvo filma, kuha samo na njeno ime. V bliskovitih spominih, raztresenih po filmu, je obraz Motoka - kljub dejanskemu igranju japonske igralke Kaori Yamamoto - zasenčen ali zamegljen. V tem smislu se morda Johansson temu reči nikoli ne bi poskušala igrati lika druge rase japonska imena in liki v tem filmu so vsi žetoni, ustnice in površinski načini utemeljevanja uporabe japonske lastnine ob brisanju dokazov o njenem izvoru.
Težave v oddelku 9
Ta splošni občutek tokenizma se razteza tudi na preostalo zasedbo. V filmu je bilo veliko narejenega za 'raznolikost', a koliko to šteje, ko bi lahko vsak lik barve izločili iz pripovedi brez resnih stroškov za zgodbo ali čas teka? Chin Han in Itaka Izumihara, kot Togusa in Saito, nista prisotna, in čeprav ima legendarni 'Beat' Takeshi Kitano najboljši material v filmu kot vodja oddelka Aramaki, mu pravzaprav ni treba toliko delati. Nič v zgodbi se ne bi zares spremenilo, če bi Aramaki preprosto izrezali.
john wick 3 halle berry psi
Potem je tu še čudno dejstvo, da je Aramaki edini lik v filmu, ki govori japonsko v mestu, ki je še vedno relativno kodirano kot japonsko. To jasno kaže, da vsi, ki govorijo angleško, niso le stranski produkt filma, ki je ameriška produkcija, ali da je film potreben, da bi se izognil podnapisom, in kar zadeva kontekst, znaki ne razumejo samo s pomočjo kiber vsadkov (drugo jeziki - vključno s francoščino - še vedno zvenijo kot drugi jeziki, niso vsi zloženi skupaj). Takeshi govori v podnaslovu japonščina, ostali liki pa ga popolnoma razumejo, medtem ko se še vedno odziva v angleščini. Podobno je Aramaki tudi lik, čigar vedenje, obleka in dodatki (v kuburi s pištolo je vtisnjena ilustracija samuraja) so najbolj neposredno kodirani v (zaznani) japonski kulturi.
